Ko sem kot študentka iskala svojo prvo zaposlitev, sem naletela na oglas za telefonski marketing. Iskreno, sprva nisem bila navdušena, saj sem imela o tem delu precej slabih predsodkov. A ker sem nujno potrebovala denar, sem se odločila, da poskusim.

Prvi delovni dan je bil kar malce travmatičen. Spomnim se, kako sem sedela pred telefonom, imela pred sabo seznam številk neznancev in scenarij, ki sem se ga morala držati. Srce mi je razbijalo že ob misli, da moram nekoga poklicati in mu nekaj ponuditi. Prvi klic je bil popoln polom. Oseba na drugi strani je bila nejevoljna, jaz sem se zmedla, zatikalo se mi je in nazadnje sem preprosto prekinila klic. Občutek je bil grozen, in zdelo se mi je, da telefonski marketing ne bom zmogla.

Sčasoma pa sem se naučila, kako se odzivati na različne situacije. Telefonski marketing je postal manj stresen, ko sem začela ljudi na drugi strani linije obravnavati kot navadne sogovornike, ne kot številke na seznamu. Pogovori so postajali bolj sproščeni in iskreni, večkrat smo se celo nasmejali. Presenetilo me je, kako pozitivno so se nekateri odzvali, če sem bila pristna in iskrena.

Nikoli ne bom pozabila starejše gospe, ki sem jo poklicala nekega torkovega dopoldneva. Čeprav sem ji hotela nekaj prodati, sva na koncu skoraj deset minut klepetali o njenih vnukih in receptu za štrudelj. Na tistem telefonskem pogovoru sicer nisem sklenila nobene prodaje, a sem spoznala nekaj dragocenega: ljudje cenijo prijazen pogovor bolj kot agresivno prodajo.

Čeprav telefonski marketing ni bilo delo, ki bi ga želela opravljati dolgoročno, sem bila hvaležna za izkušnjo. Naučila sem se vztrajnosti, potrpežljivosti, predvsem pa komunikacije z različnimi ljudmi. Spoznala sem, kako pomembno je poslušati, biti sočuten in razumeti človeka na drugi strani.

Danes, ko prejmem kakšen prodajni klic, se vedno spomnim na svoje izkušnje iz telefonski marketing in sem prijazna, četudi ne kupim ničesar. Vem namreč, kako je biti na drugi strani linije.