Včasih mi res ni jasno, kako lahko eni osebi poveš stokrat, kaj si želi, pa ta oseba ignorira, tako sem jaz svojemu partnerju že ne vem kolikokrat povedala, da bi me osrečil, če bi me zjutraj čakal Nespresso v kuhinji, pa to ne upošteva. 

Moram priznati, da se z tem kar obremenjujem in si tega res želim, je pa problem, da je on večerni tip človeka in zjutraj enostavno spi, jaz pa sem človek, ki se mi ni težko zbuditi tudi ob 5h. Tako se mi opravičuje, da si moram Nespresso pripraviti sama, ker on spi. Pri meni pa je tako, ko se počutim dobro, nekako gre, ko pa so moji dnevi bolj naporni, pa me to pošteno zmoti. Ne samo, da me zmoti, postanem žalostna in že zjutraj se mi zaradi te male pozornosti podere dan, ker enostavno ne morem biti dobre volje, ko se on zbudi in počasi prileze do dnevne. Takrat sem jezna  nanj, ker mi ni pripravil Nespresso kave in večkrat se zaradi tega skregava in potem greva vsak v svojo službo.

Ker potem nimava časa, da bi bila skregana, ker se morava dogovarjati glede doma in otrok, on kar misli, da gre mimo in da ja z pozabim. Problem pa je v tem, da jaz tega ne pozabim in to v sebi držim. Prišla sem že tako daleč, da mi sedaj gre zjutraj, ko se zbudi za mano direkt na živce.

Bojim se, da se bo to nadaljevalo, ker Nespresso kave jaz zjutraj ne bom dobila in da bo s tem najina veza trpela. Ko tako premišljujem mi je res neverjetno, da si en človek tako zelo želi Nespresso zjutraj, pa mu to drugi ne more uresničiti, ker se vedno zbudi za njim. Teh kratkih 10 min se ne more vstati prej. Bolj kot razmišljam, bolj sem jezna nanj, ker je to nespoštljivo do mene, da mi ne pripravi Nespresso, ki si ga zjutraj tako želim.